35. oreh

Z nasmehom v poletje

S tokratnim orehom zaključujemo naš mini projekt. Upam, da so vam naši nasveti bili v pomoč.

V tokratnem orehu pa vam bomo nanizali nekaj anekdot in šal, da zaokrožimo naše druženje.

Kako natančni so pri delu matematiki

Inženir, fizik in matematik se z vlakom vozijo po Škotski. Inženir pogleda skozi okno in opazi črno ovco. “Poglejta!” vzklikne. “Ovce na Škotskem so črne.”

“Ne, ne,” ga popravi fizik. “Ta prizor dokazuje, da so nekatere škotske ovce črne.”

Matematik pa pravi: “Oba se motita. Očitno je na Škotskem vsaj en pašnik, na katerem je vsaj ena ovca, ki je črna. Po eni strani.”

Kako previdni so pri delu inženirji

Matematik, fizik in inženir rešujejo test, na katerem je eno samo vprašanje: Koliko je ena plus ena?

Matematik popiše štiri liste in nazadnje zaključi, da je rezultat vsekakor naravno število.

Fizik preveri vsa možna kvantna stanja in sklene, da je rezultat nekje med 1,999999 in 2,000001.

Inženir najprej zapiše dve, a po krajšem premisleku rezultat spremeni v tri, da bo za “ziher”. 

Umetna inteligenca ima prav

Ameriški računalničarji med hladno vojno v Pentagonu razvijejo najbolj napredno umetno inteligenco na svetu. Odgovori lahko na vsako vprašanje, vojaškim poveljnikom zagotavljajo inženirji.

“Računalnik! Ali bi v jedrski vojni zmagala Sovjetska zveza ali Združene države Amerike?” prvo vprašanje zabevska general.

Umetna inteligenca melje nekaj ur, nato pa končno odgovori: “Ne.”

“Ne kaj?” se ob nejasnem odgovoru razsrdi general.

“Ne, gospod.”

Microsoftova podpora uporabnikom

Microsoftov tehnik se v prostem času odpravi na strelišče. Proti tarči sproži šest strelov in enega od zaposlenih nato vpraša: “Kolikokrat sem zadel točno v sredino tarče?” “Niti enkrat, gospod. Pravzaprav ste tarčo vsakič povsem zgrešili.”

Čudno, sam pri sebi pomisli tehnik in poskusi še s šestimi streli. Ista zgodba kot prej – niti enkrat ni zadel tarče, mu pove nadzornik strelišča. 

Tehnik preveri svojo puško: “Veste kaj, pri meni je vse videti v redu. Mislim, da je težava na vaši strani.”

Okna

Mož na mrzel zimski dan v službi prejme SMS od žene: “Okna so zmrznjena.” Odpiše ji, naj po njih polije malo tople vode. 

Čez eno uro prejme mož novo sporočilo: “Računalnik ne dela.” 

(Namig: “Okna” so slovenski pogovorni izraz za Microsoftov računalniški operacijski sistem Windows.)

Znanstveniki Werner Heisenberg, Kurt Gödel in Noam Chomsky vstopijo v bar

Heisenberg se obrne k drugima dvema in razkrije svoje razmišljanje: “Prijatelja, mislim, da smo vsekakor v vicu, a nikakor ne morem ugotoviti, ali je smešen ali ne.” Gödel odvrne: “Tega tako ali tako ne moreš vedeti, ker si sam del vica.” Chomsky se ne strinja. “Seveda je smešen, samo povedal ga nisi prav.”

Statistična verjetnost

Neki statistik, ki je zaradi svoje službe zelo pogosto letel, se je neznansko bal, da bi na njegovem letu eksplodirala bomba. Nekje je prebral, da je verjetnost za bombo na letalu ena proti desetim milijonom, da bi bili na letalu dve bombi, pa kar ena proti sto milijonom. Da bi ga statistika varovala, je bombo na vsak let prinesel kar sam. 

Tehnologija proti zdravi pameti

Mlad poslovnež se s svojim mercedesom vozi po podeželju in naleti na pastirja s čredo ovc. “Hej pastir!” zakliče poslovnež. “Mi daš eno ovco, če uganem, koliko jih je v čredi?” Pastir se strinja.

Poslovnež s svojim pametnim telefonom preveri natančno lokacijo pašnika, naroči satelitsko sliko črede in jo na analizo pošlje v svoje podjetje. “1.208 ovc!” ponosno vzklikne in doda: “Oziroma 1.207, saj si mi eno dolžan.” Poslovnež vzame najbližjo žival in jo pospravi v prtljažnik svojega mercedesa.

Pastir predlaga še en izziv: “Mi jo vrneš, če uganem, kaj delaš?” Poslovnež se strinja, pastir pa kot iz topa izstreli: “Poslovno svetovanje!”

Zaprepadeni poslovnež prikima in zahteva pojasnilo – kako neki je pastir to vedel? “Preprosto,” odvrne pastir. “Prišel si k meni, čeprav te nisem poklical, in zahteval plačilo za odgovor na vprašanje, ki sem ga poznal tudi sam. Očitno je tudi, da ne veš točno, o čem se pogovarjava, zato prosim odpri prtljažnik in mi vrni psa.” 

---

34. oreh

Branje

Zakaj moramo brati? Zgolj za pridobivanje podatkov ali za lastno zadovoljstvo?

Res, z branjem pridobivamo pomembne podatke, naučimo se kritično razmišljati, hkrati pa nam branje leposlovja širi obzorja, bogati besedišče, popelje nas v domišljijski svet.

Če otrok dobro in hitro osvoji tehniko branja, se lažje uči, kar vodi v učno uspešnost in lažje učenje.

Za spodbujanje branja imajo ključno vlogo starši. Če oni nimajo pozitivnega odnosa do branja, ga tudi otrok ne bo imel.

Nekaj nasvetov

Svojemu otroku začnite brati že zgodaj in pogosto. Prva leta so zelo pomembna in kritična pri razvoju veselja do branja. Nikoli ni prezgodaj, da začnete brati knjige svojemu otroku. Spodnja priporočila so namenjena temu, da svojemu otroku pomagate, da se razvije v veselega in samozavestnega bralca.

• Vsak dan berite skupaj.
• Vsaki stvari dajte ime. Več, ko boste svojemu otroku govorili, uporabljali različne in zanimive besede, večji besedni zaklad bo vaš otrok zgradil.
• Povejte svojemu otroku, kako radi berete.
• Berite z veseljem v vašem glasu. Berite s humorjem, z različnimi glasovi in izrazi.
• Vedite, kdaj je dovolj. Odložite knjigo za nekaj časa, če vaš otrok izgubi koncentracijo ali zanimanje.
• Bodite interaktivni. Razlagajte otroku, kaj je v knjigi, kaj se v zgodbi dogaja, s prstom pokažite na slike in vprašajte otroka vprašanja iz prebranega.
• Berite, berite in še enkrat berite.
• Svojemu otroku povejte, kako je besedilo napisano, da beremo od leve prot desni, kako so besede ločene s presledkom …
• Okoli nas je veliko besed, ko ste zunaj z otrokom, mu pokažite črke, besede okoli vas. Spodbudite otroka, da vedno najde novo besedo.
• V otrokovi sobi naj bodo vedno knjige; stare, nove, izposojene, samo da so knjige! (in ne digitalne naprave).

 

(VIR: https://www.logout.org/sl/blog/branje-preko-spleta-ali-branje-iz-knjig/, dostop 15. 4. 2022)

---

33. oreh

ELA PEROCI

11. februarja 2022 je minilo 100 let od rojstva naše pisateljice, pedagoginje in novinarke Ele Peroci.

(VIR: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:img-7XMSR7JB, dostop 31. 3. 2022)

Le kdo ne pozna Muce Copatarice? Kdo si ni želel poleteti z balonom, ko je prebral knjigo Moj dežnik je lahko balon?

Z veseljem smo listali slikanice Hišica iz kock, Kozliček Goliček, Čebelice, Pravljice žive v velikem starem mestu, Stara hiša št. 3, Modri zajec, Telefon …, brali pravljice Tacek, Za lahko noč, Očala tete Bajavaje, Mož z dežnikom, Povestice …, prebirali pesmi iz knjig Rišem dan, Ko živim, uživali ob branju knjig Breskve, Po šoli me počakaj, Fantek in punčka …

Povezava do lutkovne predstave Muca copatarica:
https://www.youtube.com/watch?v=RMEbwWfT854 

---

32. oreh

Safe.si

Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Današnji oreh ni namenjen pravopisnim in drugim zagatam, temveč boste v njem izvedeli nekaj dejstev o tem, kako varno uporabljati medmrežje.

V današnjem času smo postali nekakšni odvisniki od vseh mogočih elektronskih naprav. O odgovorih na zastavljena vprašanja sploh ne razmišljamo. Takoj vzamemo v roke pametni telefon, tablico …, vtipkamo vprašanje in … – odgovor imamo dobesedno na dlani.

Toda – ali je odgovor, ki nam ga ponudi splet, vedno res pravi, najboljši?

Prav je, da preverimo več odgovorov in se ne zanašamo na prvega, ki nam ga ponudi splet.

Kako pravilno ravnati ob rabi interneta, lahko izvemo na spletni točki Safe.si.

 

---

31. oreh

Pika, pika, pikica …

Piko pišemo na koncu povedi, čeprav se velikokrat zgodi, da nanjo kar pozabimo.

Ampak – piko pišemo še v nekaterih drugih primerih, in sicer:

• Med deli številk, ki ločijo enote različnih stopenj ali kot znak za množenje: 777.333; 7 . 7 = 49;
• Za okrajšavami posameznih besed, kot so t.i. (tako imenovani), itd. (in tako dalje), dr. (doktor);
• Za številkami, kadar zaznamujemo vrstilne števnike: v 80. letih, 7. 7. 2022, ob 7.

Pomembno:

Pike ne pišemo pri:

• Naslovnih straneh revij, knjig …;
• Naslovih člankov, knjig, napisih na stavbah;
• Podpisih v dopisih;
• Kraticah za različne simbole, denar, kemične spojine;
• Napisih pod fotografijami, slikami;
• Glavnih števnikih.

Poskusite se v spletnem reševanju vaj na spodnji povezavi:

https://ucilnice.arnes.si/mod/book/view.php?id=468463&chapterid=2125

---

30. oreh

Karel Destovnik Kajuh

Naša pesem

Moja pesem ni le moja pesem,
to je krik vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem,
to je boj vseh nas!

Biti mlad v teh težkih časih,
to se pravi
brez mladosti biti mlad,
zreti starega sveta propad,
skrivati premnogo nad,
to se pravi biti mlad …

Pa je vendar sreča biti mlad,
biti mlad in poln nad!

Letos mineva 100 let od rojstva Karla Destovnika Kajuha, zato leto 2022 imenujemo KAJUHOVO LETO.

Rodil se je 13. decembra 1922 v Šoštanju (v nekaterih virih se za datum rojstva navaja 19. 12. 1922).

S šestimi leti je začel obiskovati osnovno šolo, leta 1933 pa je opravil sprejemni izpit za celjsko gimnazijo.

Že leta 1938 se je začel literarno udejstvovati, objavljati je začel v Mladem Prekmurcu, Srednješolcu, Novom Srednješkolcu, Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Slovenski mladini, Sodobnosti, Naši ženi … Pod svoja dela se je podpisoval kot Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč …

Med okupacijo je bil zaprt in poslan v taborišče v Nemčiji. Leta 1942 se je pridružil partizanom. Leta 1943 je bil zaprt v ptujskih zaporih, po vrnitvi se je spet pridružil partizanom. Avgusta 1944 je Kajuh postal oficir kulturniške skupine XIV. udarne divizije, ki je iz Boke Kotorske prek Hrvaške šla na Štajersko. Tu jo je dočakala lažja nemška ofenziva na Paški Kozjak in ostra zima.

Padel je star 31 let v Šentvidu pri Ljubljani.

Med pomembnejša Kajuhova dela spadajo Slovenska pesem, cikel ljubezenskih pesmi ter pesmi Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani.

SLOVENSKA PESEM

Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!

Nikoli in nikdar!

Zato, ker nismo trhle bilke,
ki po toči ovené,
ker mi nismo le številke,
smo ljudje!

Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi
in lajajo, da nas je malo,
da bi v uporu vse pobralo …

O, če ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.

Tako pa še živimo,
čeprav nas je milijon samo,
zdahnili bi, da ne trpimo
z uporno, dvignjeno glavo!

---

29. oreh

Zapis imen prebivalcev

V večini primerov je zapisovanje prebivalcev določenih krajev, pokrajin in celin zelo preprosto (Vuzeničan, Mušan, Radeljčan, Slovenec …). Včasih pa se znajdemo v situaciji, ko moramo poseči po Leksikonu slovenskih krajevnih imen, pokukati na splet (FRAN, SSKJ …).

V Izoli živijo … Izolčani.

Trši oreh so prebivalci krajev, ki vključujejo dve sestavini.

Pravopis navaja: »Z veliko začetnico pišemo tudi večbesedna imena pripadnikov narodov ali narodnostnih skupin, tvorjena iz večbesednega zemljepisnega, državnega ipd. imena, naj bo to uradno ali nadomestno: Beneški Slovenec (prebivalec Beneške Slovenije), Severni/Južni Korejec (državljan ustreznih korejskih držav). Sem spadajo tudi primeri kot Vzhodni Goti.«

Nekaj primerov:

---

 

28. oreh

FRAZEMI

So stalne besedne zveze, ki imajo drugačen pomen kot posamezne besede, ki jih sestavljajo.

Pomembno je, da jih ne moremo spreminjati oz. določenih besed zamenjati z drugimi (lahko spremenimo pomen).

Zaradi tega lahko nastopijo težave pri prevajanju.

Primer: To je lahko kot pasulj. Sopomenska besedna zveza je v angleščini izražena z: It is a piece of cake. Dobesedni prevod je: To je kos torte.

Torej – frazem moramo razumeti in ga opisno razložiti.

Kako bi bilo, če bi dobesedno razumeli besedno zvezo: Zanj dam roko v ogenj.

Ne, ne bomo dali roke v ogenj. Vemo pa, da mu lahko brezpogojno zaupamo.

Dafne Marko je zbrala nekaj frazemov, ki se nanašajo na telo, na dele telesa.

OČI

Imeti oči na pecljih – zelo pozorno gledati

Zatiskati si oči pred čim – ne želeti spoznati ali priznati česa

NOS

Vleči za nos – pretentati, varati koga

Oditi z dolgim nosom – oditi užaljeno, razočarano, osramočeno

UŠESA

Sedeti na ušesih – ne poslušati

Vleči na ušesa – prisluškovati

LASJE

Za las uiti – komaj uiti ali se izogniti nečemu

Biti na las podoben – biti zelo podoben, skoraj enak

DRUGI DELI TELESA

Imeti dolg jezik – biti odrezav, opravljiv

Biti komu trn v peti – kogar nekdo izrazito ne mara, kdor nekoga ovira

---

27. oreh

Voščim ali čestitam?

Velikokrat smo v zadregi, kateri glagol uporabiti.

Glagol čestitati uporabljamo zelo pogosto in je univerzalen. Uporabljamo ga s predlogom: nekomu za nekaj čestitamo (za zmago, jubilej, dosežek, pogum, diplomo …).

Če pa želimo nekomu izraziti dobre želje ob prazniku, takrat voščimo. Voščimo srečno novo leto, lahko noč, dober dan.

Pogosto zamenjamo voščiti z želim (želim ti dobro jutro).

Pa še malo zanimivosti:

Slovenski jezik

• V novem letu vam voščimo veliko sreče, zdravja in uspehov!
• Voščimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!

Angleški jezik

• May the coming year bring you much happiness, health and success!
• We wish you a Merry Christmas and a Happy New Year!

Nemški jezik

• Für das neue Jahr wünschen wir Ihnen viel Glück, Gesundheit und Erfolg!
• Wir wünschen Ihnen frohe Weihnachtsfeiertage und alles Gute zum neuen Jahr!

Francoski jezik

• Que l’année qui vienne vous apporte joie, santé et succès!
• Nous vous souhaitons un joyeux Noël et une bonne année!

Italijanski jezik

• Che il Nuovo Anno sia pieno di felicità, salute e successo!
• Vi auguriamo un sereno Natale e un felice Anno Nuovo!

Hrvaški jezik

• U novoj godini želimo Vam mnogo sreće, zdravlja i uspjeha!
• Želimo Vam vesele božićne blagdane i sretnu novu godinu!

Češki jezik

• Přejeme Vám hodně štěstí, zdraví a úspěchů v novém roce!
• Veselé Vánoce a šťastný Nový rok!

Slovaški jezik

• V novom roku Vám želáme veľa šťastia, zdravia a úspechov!
• Prajeme Vám veselé Vianoce a štastný Nový rok!

Poljski jezik

• Niech nadchodzący rok przyniesie Ci wiele radości, zdrowia i sukcesów!
• Życzymy Wesołych Świąt Bożego Narodzenia i Szczęśliwego Nowego Roku!

Ruski jezik

• Пусть наступающий год принесет Вам счастье, здоровье и успех!
• С Новым Годом и Рождеством Христовым!

(VIR: https://www.adriatiqa.com/sl/o-nas/minuta-za-jezik/, dostop 31. 1. 2022)

---

26. oreh

8. marec

Dan žena (originalno “Dan delovnih žena”) je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1907, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico.

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

(VIR: https://sl.wikipedia.org/, dostop 22. 2. 2022)

V navadi je, da na ta dan ženam poklonimo cvetje ali jim podarimo kakšno malenkost (čokolado, zavitek čaja, vstopnico za gledališče …). Gre za simbolno obdarovanje, ki pomeni, da si ženska zasluži spoštovanje in enakopravnost v primerjavi z moškim.

Še vedno pa je najlepše darilo iskren nasmeh in kakšna lepa beseda, na kar vse prevečkrat pozabimo.

---

25. oreh

Pust/pustovanje

púst¹ -a m (ȗ)
1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno
2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge
3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti
● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno

(VIR: https://fran.si/iskanje?, dostop 21. 2. 2022)

No, v tem tednu nam bodo maškare lepšale dneve, norčij bo za cel koš, prilegli pa se bodo pravi pustni krofi.

Zato je ta oreh namenjen izrazom, ki so povezani s pustom. Pa še kakšna zanimivost bo dodana.

V Wikipediji najdemo naslednjo razlago:

Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njegovo izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje sta se klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«.

Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent.

10 dejstev o pustu, ki jih morda še ne poznaš

1. Pust vsako leto pride na torek. Datumsko se prestavlja skupaj z veliko nočjo, ki pa je, ja, res je, vsako leto na nedeljo. In prost imamo potem še ponedeljek. Pustni torek določimo tako, da preverimo prvo pomladno polno luno. Prvo nedeljo, ki ji sledi, praznujemo veliko noč. Sedem nedelj pred njo pa je pustna nedelja, ki ji sledi pustni torek.
2. Dostikrat se za pustne maske prirejajo tudi tekmovanja. Nekatere skupine se na pustovanje z izdelavo kostumov pripravljajo več mesecev in se odpravijo na tekmovanje tudi na drug konec Slovenije. Če ste med njimi tudi vi, pa le pazite, da mask ne nosite, ko vozite.
3. Pust se pri nas ponekod praznuje več dni skupaj, ponekod celo tednov. Pri nas sta najpomembnejša pustna nedelja, ko imamo običajno otroške povorke, in pustni torek. Današnja kultura pa je pustno obdobje pri nas zavlekla tudi čez vikend, da se lahko čim več mask podruži tudi v kakšnem baru ali diskoteki. 
4. Različne slovenske pokrajine imajo različne pustne šeme. Ene najbolj znanih so Kurenti, ki prihajajo s Ptuja. 
5. Nekateri viri pravijo, da običaj šemljenja sega že vse do predkrščanskih časov, ko so si stari Rimljani pred pomladjo določili več praznikov, za katere so se šemili. Danes so znana velika pustna rajanja po vsem svetu, verjetno si že slišal-a za beneškega, ki je znan po čudovitih posebnih maskah in brazilskega, na katerem se v sambi pomerijo zanimivo oblečene plesne skupine.
6. Pustne procesije ne odganjajo le zime, ampak imajo tudi družbeno vlogo. Vsem pomembnežem in pomembnicam lahko skozi maske odvzame veljavo, ko jih spremeni v groteskne maske. To lahko pomeni tudi revolucijo in osvežitev (nepravičnega) družbenega reda.
7. Pust je bil v začetku 20. stoletja zelo pomemben za ljubljansko družabno življenje. Plesi, sprevodi, hišne zabave z maskami v času moderne so morali biti prav veličastni! Si predstavljate?
8. Pust v angleščini imenujemo “Carnival”, beseda Carnevale pa je italijanski izraz. Izhaja iz pozne latinščine in pomeni opustiti meso oz. se od njega posloviti – vse do velike noči. Tudi pri nas pustu sledi post. Tradicionalno je pustni torek še zadnji dan za zabavo, sladkarije in dobro hrano, saj naslednji dan do velike noči sledi štiridesetdnevno postenje.
9. Slovenska tradicija pusta je tudi, da otroci predvsem v ruralnih območjih oblečejo maske, se zberejo v skupine in skupaj obiskujejo hiše, da bi dobili sladkarije. Podobno kot v ZDA za noč čarovnic.
10. Nekateri pravijo, da se ljudje ne našemijo za pusta, ampak obratno. Pust je dan, ko odvržejo maske, ki jih morajo sicer nositi vse leto.

(VIR: https://www.ksoc.si/single-post/, dostop 21. 2. 2022)

---

24. oreh

pridévnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. pregibna beseda, ki izraža kakovost, velikost, vrsto ali svojino: vrste pridevnikov; spreminjanje spola, sklona in števila pri pridevniku / kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik; določna oblika pridevnika

(VIR: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pridevnik, dostop 31.1.2022)

Spol in število pridevnika se prilagodita spolu in številu samostalnika. Pomeni, da sta pridevnik in samostalnik v enakem spolu in številu.

Večino lastnostnih pridevnikov lahko stopnjujemo. Poznamo tri stopnje:

Pridevnikov, ki zaznamujejo barvo in obliko, ne stopnjujemo.

---

23. oreh

V parku se sprehajajo mati, oče in dete.

V zgornji povedi imamo primere vseh treh slovničnih spolov.

---

22. oreh

V teh dneh bomo obeležili praznik kulture, in sicer Prešernov dan.

Uradno ime praznika je Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Je državni praznik in dela prost dan v Republiki Sloveniji.

Praznujemo ga 8. februarja, to je obletnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Proslava ob obletnici Prešernove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno. To je sicer bil takrat praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar pa se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej. (povzeto po: https://sl.wikipedia.org/, dostop 14. 1. 2022)

V letu 2022 bosta Prešernovo nagrado prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman.

Nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo:

• Pesnica in pisateljica Anja Štefan (zbirka pravljic Tristo zajcev, pesniška zbirka Imam zelene čeveljčke, avtorska pravljica Zajčkova hišica);
• Dramska igralka Jette Ostan Verjup (več premiernih vlog v zadnjih treh letih);
• Skladatelj Damijan Močnik (ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih);
• Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt (vloga Amelie v Verdijevem Simonu Baccanegri in vloga Marguerite v Gounodovem Faustu);
• Slikar Dušan Kirbiš (razstava O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj);
• Režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež (režija animiranega filma Steakhouse).

Pa ne pozabimo:

Po 6. členu ustave je Zdravljica, njena sedma kitica, besedilo himne Republike Slovenije. Skupščina je odločitev sprejela 27. septembra 1989.

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

---

21. oreh

Tekstkanje

tékstanje samostalnik srednjega spola

pogovorno pisanje, pošiljanje SMS-ov, sporočil na družbenih omrežjih z mobilnim telefonom 

(VIR: https://fran.si/, dostop 6. 1. 2022)

Čas, v katerem živimo, nas je prisilil, da želimo komunicirati čim hitreje. Nekaj dinozavrov, med katere sodim sama, se še trudi z upoštevanjem vseh pravopisnih pravil (velike začetnice, ločila), velika večina ljudi pa kratka besedila še krajša z uporabo krajšav, kratic. Nekatera so postala kar splošno znana in uporabljena.

JU3 = jutri

Mi2 = midva

RTM = rad/-a te ‘mam

MMG = mimogrede

PMSM = po mojem skromnem mnenju

FSM = fajn se ‘mej

NP = ni problema

LP = lep pozdrav

*Pomeni angleških kratic:

aka = also known as (znan tudi kot)

b/c = because (ker, zato)

brb = be right back (takoj bom nazaj)

B4 = before (pred, preden)

FYI = for your information (v védenje)

2moro = tomorrow (jutri)

cu@ = see you around (se vidiva)

atb = all the best (vse naj)

ayor = at your own risk (na lastno odgovornost)

bil = boss is listening (šef posluša)

btdt = been there done that (to sem že dal skozi)

gtg = got to go (iti moram)

cid = consider it done (že opravljeno)

f2f = face to face (v živo)

afaik = as far as i know (kolikor vem)

bhl8 = be home late (pozno bom doma)

cull = see you later (se vidiva pozneje)

hand = have a nice day (lepo se imej)

kwim = know what I mean (veš, kaj mislim?)

ttyl = talk to you later (se slišiva pozneje)

(povzeto po: https://ciklopea.com/sl/blog-sl/, dostop 6. 1. 2022)

---

20. oreh

V tem orehu bomo začeli s šalo.

Ali veš, kako se sklanja babica?

Težko brez kosmodiska! 

(VIR: https://www.leemeta.si, dostop 6. 1. 2022)

No, o tem sem že pisala. Danes pa bomo s pomočjo Jezikovne svetovalnice ponovili, kako se sklanjajo imena in priimki.

Zlato pravilo je, da se na prvo mesto postavi ime in šele nato priimek. Torej:

Videla sem Jožeta Grando.

Napačno: Videla sem Granda Jožeta.

 

Načela pri sklanjanju imen in priimkov so naslednja:

– pri moških poimenovanjih vedno sklanjamo ime in priimek (Janez Kovač – Janeza Kovača);

– pri ženskih poimenovanjih vedno sklanjamo samo ime (Metka Kovač – Metke Kovač).

Odstopanja:

– če je ime nesklonljivo že samo po sebi, se seveda ne sklanja, npr. Ines, Dagmar, Nives, Karmen (Poročil se je z Ines Kovač);

– če se priimek končuje na -a, ga včasih tudi sklanjamo, kar nakazujejo pravopisna pravila v členu 969, npr. slike Ivane Kobilca/Kobilce.

Pri hkratnem navajanju ženskega in moškega imena ob priimku je sklanjanje priimka odvisno od tega, katero ime je bliže priimku, npr.:

– Agata in Gašper Kovač

– družina Agate in Gašperja Kovača

– družina Gašperja in Agate Kovač

O tem nas SP 2001 pouči v poglavju z naslovom »Priredne zveze dveh imen in priimka« (čl. 863).

(Povzeto po: https://svetovalnica.zrc-sazu.si, dostop 6. 1. 2022)

19. oreh

NAPAČNI SKLONI

Se vam je že zgodilo, da ste bili v zadregi, ko ste sklanjali oz. uporabljali besede, za katere niste bili prepričani, da ste jih pravilno sklanjali?

No, v tem orehu vam jih bom nanizala kar nekaj.

S tal sem pobrala igračo. Torej je bila igrača na tleh.

Tla sklanjamo:

1. TLA
2. TAL
3. TLOM
4. TLA
5. NA TLEH
6. S TLEMI

Na cesti se je sprehajalo nekaj ludekov. Ne, ne. To pa ni prav! Nekaj ljudi.

1. LJUDJE
2. LJUDI
3. LJUDEM
4. LJUDI
5. PRI LJUDEH
6. Z LJUDMI

Rad se pogovarjam z matero. Tudi to ni prav. Z materjo.

1. MATI
2. MATERE
3. MATERI
4. MATER
5. PRI MATERI
6. Z MATERJO

V peči gori nekaj druv. Ups! Pa se mi je vrinilo narečje. Nekaj drv.

1. DRVA
2. DRV
3. DRVOM
4. DRVA
5. NA DRVEH
6. Z DRVMI

---

(VIR: http://www.oszuzemberk.si/pismo-bozicku/, dostop: 5. 11. 2021)

Včasih smo v zagati, kako napisati pismo. Poglejmo si, na kaj moramo biti pozorni.

1. Uradno pismo

2. Neuradno pismo

Na desno stran napišemo kraj in datum, zapišemo neuradni nagovor (Dragi prijatelj, Draga babica …), dodamo vsebino, zapišemo neuradni pozdrav (Pozdravčev, Lepo se imej …) ter se podpišemo.

---