Nacionalni_otroski_parlament_11-1280x961.jpg

33. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT

20/04/2023

DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH

V torek, 11. aprila, je v veliki dvorani Državnega zbora RS potekalo zasedanje 33. nacionalnega Otroškega parlamenta (NOP) v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije je razpravljalo o osrednji temi Duševno zdravje otrok in mladih oz. štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?; Vpliv okolja na moje duševno zdravje; Moji viri pomoči; Spremembe za krepitev mojega razvoja. 

Koroško regijo je skupaj s še tremi člani odlično zastopal naš TEO ŠKRATEK.

Mlade parlamentarce so pozdravili in nagovorili: predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik vlade dr. Robert Golob ter predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije ga. Darja Groznik.

V dopoldanskem času so mladi razpravljali v skupinah, v plenarnem delu pa poročali o svojih ugotovitvah in predlogih. V plenarnem delu so se mladim udeležencem pridružili številni gostje, med njimi tudi predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki je z mladimi delil naslednje misli: »Duševna bolezen lahko prizadene kogarkoli, tudi vas, in v tem ni nič sramotnega. Več, kot bomo o tem govorili, bolj bomo destigmatizirali to področje. Mogoče bo zaradi več govorjenja tudi manj bolezni. Sami si lahko pomagamo s športom, z zdravo prehrano. Pomagajte sami sebi in svojim vrstnikom. Kar se tiče družabnih omrežij in sovražnega govora, moramo vsi skupaj stremeti k strpnosti. Svoje prijatelje in okolico razsvetlite z ljubeznijo. Na tak način lahko vi pomagate. Podajte jim roko in vsem bo veliko lažje.«

Ključne ugotovitve po razpravah v skupinah:

  1. Kaj je duševno zdravje?

V tem delu se je k razpravi mladim parlamentarcem pridružil Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je povedal: »Mi se že od začetka našega mandata ukvarjamo s tem, kako destigmatizirati duševno zdravje in kako vam približati ustrezno podporo oz. pomoč. Kako vam, mladim, bistveno hitreje zagotoviti ustrezno strokovno pomoč. Vendar se tukaj srečujemo z eno veliko oviro, to so starši, ki hitro skočijo v zrak, češ, da njihov otrok pa že ni nor in pomoči ne potrebuje. Resnično je pomembno, da telesno zdravje enačimo z duševnim zdravjem. Zato smo tudi razglasili letošnje leto kot leto duševnega zdravja. Prepričani smo, da bo 1. 1. 2024 že bistveno bolje, kot je danes.«

Mladi so v tem delu izpostavili probleme s katerimi se srečujejo: ne znajo poiskati ustrezne pomoči, slaba samopodoba, previsoka pričakovanja okolice, neresni odnosi do kompleksnosti duševnih problemov ter stigmatizacija ljudi z duševnimi problemi. Rešitve, ki jih predlagajo so na več ravneh: na ravni posameznika (ukvarjanje s športom, kulturo, pomoč drugim, ker s tem pomagamo sebi …), na ravni šole (škatlice za anonimna pisanja težav, spodbudne misli na hodnikih šol, ozaveščanje o duševnem zdravju, seminarji za učitelje in učence za izobraževanje v dobre mediatorje za reševanje sporov …), na ravni države (izkoreninjenje pogleda, ki stigmatizira duševne bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov ter izobraževanje za starše, da lahko lažje pomagajo svojim otrokom).

  • Vpliv okolja na moje duševno zdravje

Okolje lahko vpliva na duševno zdravje tako pozitivno kot negativno, največji vpliv na duševno zdravje pa ima po njihovem mnenju družina. Pomembno je, da v družini vlada enakopravnost in da starši otroke sprejmejo takšne, kot so. V kolikor pride do nerešljivih težav v domačem okolju, je primeren naslov za reševanje teh težav – terapevt, ki se pogovarja z vsakim članom posebej in nato skupaj. Tudi šola pomembno vpliva na duševno zdravje. Pedagogi morajo bolje razumeti učence in se jim kdaj tudi prilagoditi. Biti učitelj pomeni tudi biti oseba. Učitelji bi morali biti bolje motivirani za svoje delo in bolj spremljati obnašanje/razpoloženje učencev. Če bi bolje razumeli mlade, bi lažje komunicirali z njimi ali zaznali stiske. Mladi menijo, da so učenci, ki nimajo »naziva/statusa« nadarjen učenec, odrinjeni in zapostavljeni. Zapostavljeni so tudi tisti, ki prihajajo iz ruralnega okolja. Na tretje mesto pomembnosti pa so mladi postavili prijateljstvo. V prijateljstvu je pomembno zaupanje. Potrebno je izbirati prave prijatelje in se čim bolj odmikati od socialnih omrežij. Na koncu so izpostavili še samopodobo – zdrava samopodoba je pomembna in ključno je, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.

  • Moji viri pomoči

Po mnenju otrok so viri pomoči lahko negativni (kot distrakcije), po katerih posegamo v trenutkih nemoči, vendar težav ne rešijo. Na drugi strani pa so lahko pozitivni, začasni in trajni viri pomoči. Največkrat ponovljena ideja za rešitev iz stiske je poznavanje samega sebe. Tukaj je pomembna dobra samopodoba, kot temelj duševnega zdravja. Vir pomoči je lahko tudi šola (strokovna služba in učitelji), prijatelji in družina. Še posebej družina ima tisto funkcijo, kjer bi morali otroci imeti možnost povedati vse kar jih teži. Vsak posameznik pa mora najti ravnovesje med vsemi danimi viri. Zato je pomembno poznavanje samega sebe.  

V razpravi je sodelovala tudi Melani Mekicar, ambasadorka duševnega zdravja na Ministrstvu za zdravje: »Včasih nam ne morejo pomagati ne učitelji, ne starši. Zato se mi zdi, da pozitivna samopodoba izhaja iz klime v razredu, med vrstniki. Dobri odnosi z vrstniki so res ključni za zdrav duševni razvoj, vi se morate znati med sabo pogovarjati in skrbeti za to, da se ne »uničujete« med sabo, pač pa podpirate, vi morate držati skupaj.«  

  • Spremembe za krepitev mojega razvoja

Razmišljanja in sklepi na tem področju so bila, da je v šolah preveč sedenja in da mladi nimajo dovolj prostora ne za gibanje, ne za druženje, oboje pa bistveno vpliva na zmanjševanje stresa. Mladi predlagajo napovedano ocenjevanje, ki prav tako ne povzroča toliko stresa, kot napovedano preverjanje znanja. Ta novonastali čas pa bi usmerili v učenje timskega dela, govorništva … Slišati je bilo, da so svetovalne službe težko dosegljive (preobremenjene), razredniki pa ne znajo pomagati otrokom, zato si želijo več svetovalnih delavcev ali drugih strokovnih služb ter opolnomočiti učitelje za delo z mladimi. Mladi si želijo tudi dodatno izobraževanje, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.    

ČESTITKE Teu za uvrstitev na nacionalni Otroški parlament, kjer je ponovno pokazal svoje izjemne govorniške sposobnosti.

Za nami je prijetna izkušnja, ki bo še dolgo ostala v lepem spominu.

Sara Topler

Dostopnost