Dan brez zavržene hrane
Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko negativno vplivajo tudi na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.
Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni, da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo.
Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi cilj do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Za slovenski dan brez zavržene hrane je razglašen 24. april. Lidl Slovenija in program Ekošola v sodelovanju s številnimi partnerji že tretje leto zapored pripravljata različne aktivnosti za obeležitev dneva brez zavržene hrane. Skupaj s partnerji projekta želijo ob tem dnevu posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni (Reciklirana kuharija), ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.Gibanju za zmanjševanju količin zavržene hrane se lahko pridruži prav vsak, ki želi zmanjšati obremenitev našega planeta. Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ostale.
