Učenci so torek začeli zjutraj že s telovadbo, nato raziskovali Bohinjsko jezero. Najprej so se o njem nekaj naučili, nato pa so odšli na vožnjo s kanujem.
Zeblo nas ni, saj je bilo veslanje dokaj naporno. Pravijo, da je “ful fajn”.
V popoldanskem času pa so se preizkusili v lokostrelstvu in odstreljali “Odprto prvenstvo Bohinja”.
Učenci 8. razreda so se po kosilu spoznali s preživetjem v naravi.
DISLEKSIJA
Projekt korak k Sončku
V petek, 24. 11. 2023 smo v okviru projekta Korak k Sončku gostili Gojmirja Lešnjaka, znanega kot Gojca, ki je slovenski gledališki in filmski igralec, režiser. Obiskoval je tudi srednjo lesarsko šolo in je navdušen oblikovalec izdelkov iz lesa. Mi pa smo ga tokrat gostili z namenom, da učencem predstavi disleksijo, s katero se sooča tudi sam. Gojmir je dislektik, a je kljub disleksiji postal učitelj slovenskega jezika, diplomiral na AGRFT in pogumno zakorakal v svet besedil, ki so še vedno del njegovega vsakdana.
Učencem je povedal, da je disleksija motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, saj oseba med branjem in pisanjem črke pomeša (sam ima težave pri razločevanju črke b in d, g in q), jih zamenjuje ali pa izpušča, saj njihovi možgani delujejo malo drugače in imajo bolj razvito desno polovico. Pogosto imajo težave z branjem, pisanjem in razumevanjem prebranega, zaradi zamenjevanja številk tudi pri računanju, so pa pogosto nadarjeni za umetnost. Povedal je, da je v osnovni šoli disleksijo doživljal kot veliko krivico, ki je, kot sam pravi, pri njem pustila precej grenak priokus.
Spominja se, da mu je učiteljica večkrat za kazen dala brati besedilo na glas pred
celim razredom in tako je bil v posmeh učencem. Da je njegova borba z besedami
posledica disleksije, je ugotovil šele med študijem slavistike, kjer sta se s profesorico psihologije pogovarjala o njegovih težavah. Besedila si najlažje zapomni, če mu jih berejo drugi. Tako ima besedila za gledališke predstave posnete na cedejih in se jih s poslušanjem uči med vožnjo.
Pomembno vlogo vidi v osveščanju staršev in učiteljev, saj so »oblike disleksije v velikem razponu in bi na ta način marsikateremu dislektiku prihranili očitke na račun lenobe in nezainteresiranosti za šolsko snov.«
Gojmir Lešnjak Gojc je lahko vzor vsem nam, saj dokazuje, da so osebe z disleksijo
lahko zelo nadarjene in lahko postanejo uspešne na različnih področjih delovanja,
navkljub njihovim težavam v šoli.
Učenci od prvega do devetega razreda so se na prihod gosta pripravili z branjem slikanic o disleksiji ali za dislektike, pogovoru. V sodelovanju s sodelavko spec. pedagoginjo Vanjo Razpotnik, pa so učenci v drugi in tretji triadi izvedli delavnico, v kateri so učenci »stopili v čevlje dislektikov« ter se preizkusili v branju Rdeče kapice. Po delavnici pa so zapisali svoje občutke in misli.
V avli šole smo pripravili tudi likovno – literarno razstavo izdelkov na temo disleksije.
Nekaj utrinkov dogajanja in razstave si lahko ogledate na fotografijah.
Zapisala: Ines Planinšič, vodja projekta Korak k Sončku
Dragi starši,
učenci 8. razreda sporočajo, da so varno prispeli v CŠOD Bohinj in bodo sproti poročali o dogodkih.
V četrtek, 23. 11. 2023, so se štirje učenci naše šole udeležili kulinarične delavnice na ŠCSG, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta. V prijetnem in sproščenem vzdušju so razvijali svoje kuharske veščine, spoznali šolo, ob koncu pa tudi poskusili svoje pripravljene dobrote.
Vtisi naših učencev:
” Bilo je zelo zanimivo, ker je bilo veliko za pečt. Videl sem, da ni zelo težko narediti pecivo ali na splošno hrane.” A. L.
“Bilo mi je všeč, saj smo poskusili veliko novih stvari in poskusili nove sladice ter slane specialitete, ki jih nismo še nikoli prej. Bilo mi je zelo všeč, ko so nas peljali na ogled šolskega centra SG in smo pogledali (na kratko), kako poteka pouk v različnih programih na različnih področjih. Všeč mi je bilo, da smo na koncu imeli pogostitev in smo lahko dobrote odnesli domov. Čeprav smo jih mi odnesli v šolo. Srečali smo tudi bivšo vodjo šolske prehrane. Imeli smo se super. Rada bi šla še na več takih delavnic.” J. H.
“Bilo mi je všeč, saj smo se naučili veliko novega, poleg tega pa sem po dolgem času srečal svojo prijateljico Suzano, ki je zdaj učiteljica na šolskem centru SG.” T. Š.
“Program mi je bil všeč, ker smo se lahko hitro menjavali. Lahko smo jedli, kar smo naredili. Naučili smo se tudi veliko, ampak na koncu smo odnesli več hrane, kakor znanja. Super je bilo!”
Hvala Srednji šoli Slovenj Gradec za gostoljubje in nove izkušnje, ki smo jih pridobili.
Šolska svetovalna služba
Spoštovani!
V sklopu prazničnega bazarja smo pripravili dražbo akrilne slike na temo Deklica z vžigalicami.
Učenka Lejla Gmajner Helbl je na podlagi Andersenove pravljice na platno ujela lik deklice, ki je praznični čas doživela na popolnoma drugačen način kot ostali otroci. Ponudbo za sliko lahko s svojimi kontaktnimi podatki pošljete na šolski e-naslov (o-vuzenica.mb@guest.arnes.si) ali pa jo oddate 30. 11. 2023 na bazarju.
Izkupiček dražbe bo namenjen šolskemu skladu.
Ravnateljica:
dr. Mojca Hrastelj Brelih
Spoštovani starši,
čas hitro beži in globoko smo zakorakali v jesen in s tem že v tretji mesec novega vrtčevskega leta. Jesen nas razvaja s svojimi barvami, pa tudi s pestrim izborom raznolikih jesenskih dobrot, ki bogatijo naše krožnike. Zaloge svežega sadja in zelenjave se vidno praznijo in nas vabijo, da jih izkoristimo, še preden se jesen prevesi v zimo, ter jih nekaj shranimo (na različne načine) tudi za hladnejše dni.
V upanju, da ste preizkusili naš recept meseca oktobra, ČOKO KAŠO, in dobili še kakšno idejo za pripravo ajdove kaše ali podelili izkušnjo s svojim otrokom in tako gradili temelje zdravih prehranjevalnih navad, vam danes predstavljamo nov recept oz. novo priložnost, da prebudite kuharske mojstre v sebi in iz zdravih in okusnih sestavin pripravite jesensko poslastico.
Danes izpostavljamo tri živila, KROMPIR, BUČO in ZELJE. Vsa sodijo v skupino zelenjave, pripravimo pa jih lahko na nešteto načinov, v različnih oblikah in kombinacijah, mogoče pa jih je tudi skladiščiti za daljše obdobje. Vključimo jih lahko v skoraj vse obroke in vrste jedi – juhe, kot priloge, glavne jedi ali sladice (ste že slišali za bučni ali zeljni »štrudl«?).
Naj vam nanizamo nekaj idej za uporabo ZELJA v različnih jedeh in kombinacijah:
Vsestransko je uporabna tudi BUČA. Iz nje lahko pripravimo odlično kremno juho, dušena je dobra kot priloga (lahko z jajčko), iz nje lahko pripravimo dobro zelenjavno omako (ki jo postrežemo z rižem, kus kusom, ajdovo kašo, kot preliv za testenine) ali bučni zos. Buče pa lahko uporabimo tudi za sladico v kompotu, narastku, »štrudlu« ali celo čokoladnemu pecivu.
KROMPIR je pri nas priljubljena in v prehrani pogosta sestavina, zato verjamemo, da za njegovo pripravo dodatnih predlogov ne potrebujete. Odličen je, saj ga otroci navadno radi sprejmejo, za kombiniranje s sestavinami, ki jih imajo otroci manj radi (predlog: v pire krompir prihodnjič dodajte še malo cvetače, ki se z njim barvno odlično zlije, na okus ne vpliva bistveno, doda pa vitamine in druge koristne snovi).
Še vedno vztrajamo pri izzivih, ki zahtevajo našo naslovitev na področju prehranjevanja predšolskih otrok:
Z namenom doseganja zadanih ciljev smo za vas pripravili kartice z recepti in koristnimi informacijami o sestavinah jedi, pri čemer smo se osredotočili na vključitev sestavin, ki jih otroci težje sprejmejo v svojo prehrano, hkrati pa so glede na prehranske smernice ključnega pomena za njihov razvoj in zdravje. Naš cilj je s predlogi manj poznanih jedi združiti za otroke težje sprejemljive (ali nepoznane) sestavine in sestavine, ki jih imajo otroci radi, v okusne in hranljive jedi, v upanju, da bodo ob pravilni predstavitvi in motivaciji otroci te sestavine raje sprejeli v svojo prehrano.
S tem dopisom predstavljamo živila iz skupine ZELENJAVA, ki jo izpostavljamo kot pomemben vir različnih vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov.
Glede na to, da že diši po snegu in toplih jedeh, vam s portala prehrana.si ponujamo še naslednji članek: https://www.prehrana.si/clanek/572-kislo-zelje-in-repa
Za vas smo pripravili recept za JESENSKI NARASTEK, jed, ki je otrokom sicer dobro poznana, v naši različici pa jo pripravite iz različnih vrst zelenjave. Recept vam omogoča tudi, da se sami poigrate z okusi in vanj dodate poljubne sestavine (mleto meso, druge vrste zelenjave ali ga celo obogatite z jabolko). Želimo si, da otroci jed hkrati poizkusijo tako v vrtcu, kot tudi v domačem okolju – večkrat, kot se z njo srečajo, hitreje in lažje jo bodo sprejeli v svojo prehrano. Recept je prilagojen na način, da lahko otrok ob pomoči starša/odrasle osebe sodeluje pri njeni pripravi. Predlog jedi je bil hkrati predlagan tudi osebju v vzgojno izobraževalnem zavodu in sovpada s smernicami zdravega prehranjevanja.
V priponki prilagamo kartico, na kateri lahko najdete recept za jed, na zadnjo stran pa smo dodali še koristne informacije o sestavinah, ki vam povedo, zakaj je uvedba jedi v prehrano vaših otrok tako pomembna.
Ni odveč pogosto poudarjati, kako pomembna je uravnotežena prehrana v vrtcu in predvsem v domačem okolju. Naša skupna želja je vzpostavitev zdravega življenjskega sloga otrok in zgraditev dobrih temeljev za njegovo ohranitev in prenos v nadaljnje življenje. Pri tem pa je pomembno usklajeno osveščanje staršev, strokovnega osebja in motivacija predšolskih otrok za dosego skupnega cilja – vnos uravnoteženega in zdravega načina prehranjevanja v življenje naših najmlajših. Kot lahko dobra hiša stoji le na trdnih temeljih, je tudi zdravje naših otrok v prihodnosti, ki prinaša številne izzive, odvisno od temeljev zdravih življenjskih navad, ki jih, ob našem zgledu, oblikujejo v otroštvu.
Vabimo vas, da s skupnimi močmi postavimo dobre temelje prehranskih navad naših otrok in jim s tem omogočimo zdravo prihodnost.
Lep pozdrav,
Helena Pavlič
v imenu Skupine za prehrano na NIJZ OE Ravne
Dan slovenske hrane in projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, se vsako leto izvaja tretji petek v mesecu novembru. Dan slovenske hrane je dan namenjen razmišljanju in pogovoru o našem načinu prehranjevanja, o tem, kašno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša ter kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč. To so dejstva, ki jih želimo predstaviti otrokom in mladostnikom ter širši javnosti.
Na naši šoli in v vrtcu smo tudi letos na tretji petek v novembru, 17. 11. 2023, obeležili Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ). Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je: »Kruh za zajtrk – super dan!«.
Tradicionalni slovenski zajtrk smo izvedli prvo šolsko uro v vseh razredih. Skupaj smo pripravili pogrinjek, zajtrkovali in se pogovarjali, zakaj je zajtrk pomemben, od kod smo dobili živila za zajtrk, poslušali pravljico Bogata in uboga sestra ali si ogledali posebno oddajo Ribič Pepe.
Mateja Viher
V vrtcu smo posvetili poseben dan Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, poudarek pa je bil na peki kruha. Otroci so z navdušenjem sodelovali, saj so se že v tednu pred tem pripravljali na dogodek.
Vsaka skupina je imela svojo vlogo pri ustvarjanju čarobnega dne. Otroci so se naučili pesem o peki kruha, mleli moko iz različnih žit z majhnim mlinom ter prebirali različne zgodbice o kruhu. Ogledali smo si izobraževalni film Pridelava moke, ter posnetek o peki kruha v krušni peči. Piko na i je dodala lokalna kmetica, gospa Anica Jamnik, ki je z otroki delila svoje znanje o peki kruha in jih povabila v svet dišečih in hrustljavih okusov.
Vrhunec dneva je bila priprava kruha. Vsaka skupina je uporabila različne recepte, kar je pripomoglo k raznolikosti okusov in doživetij. Ob vonju sveže pečenega kruha so otroci izrazili svoje navdušenje in vsak kos je postal unikaten izdelek njihove ustvarjalnosti.
Na koncu smo se vsi skupaj zbrali, delili svoje kruhe in jih z užitkom poskusili. Ta izjemna izkušnja je povezala otroke s slovensko tradicijo, spodbujala sodelovanje in izobraževanje o pomenu lokalne pridelave ter predelave hrane.
V petek, 17. 11. 2023, smo s ponosom povabili gospoda župana Franja Goloba in gospo ravnateljico dr. Mojco Hrastelj Brelih, ki sta se pridružila našemu posebnemu zajtrku. Skupaj smo obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk ter poudarili pomen ohranjanja in spoštovanja tradicije v sodobnem svetu.
Zdaj smo prepričani, da je kruh za zajtrk resnično ključ do super dneva, polnega radosti, sodelovanja in spoštovanja do naše bogate slovenske dediščine.
Vzg. Jasmin Cigler-Leštan
Mednarodni dan strpnosti (16. november)
Projekt:
MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO 2023/2024
Včeraj smo obeležili mednarodni dan strpnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo z učenci ozaveščali pomen strpnosti ter sprejemanja različnosti vsakega posameznika. Predvsem se bomo vsak dan znova trudili komu nameniti nekaj lepih besed.
Z izvedbo delavnic z različnimi aktivnostmi ozaveščamo naše učence ter poudarjamo, da je sprejemanje in priznavanje raznolikosti ključnega pomena za bolj odprto in vključujočo družbo. Prav tako pa se moramo vsi predvsem zavedati, da se sprejemanje raznolikosti začne z besedami.
Naša šola se že nekaj let vključuje v projekt, katerega organizator je Izobraževalni center Eksena. Gre za nepridobiten človekoljuben projekt Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo.
Lansko leto je v kategoriji pisnih izdelkov 2. triade naša učenka osvojila 3. mesto za pesem z naslovom SREČA.
SREČA
Se sreča skriva v majhnih stvareh,
kot so nasmeh in rože v tvojih očeh.
Iskrenost strpno prebiva v vseh rečeh,
zato nestrpnost je pravi greh.
Prijazen nasmeh te nič ne stane,
zato pa vsakega tvoj pogled naj gane.
Naj tvoj nasmeh nikoli samo v tvojih mislih ostane,
ampak naj zapusti tvoje možgane in drugemu srce objame.
Avtorica: ANITA DŽAMBIĆ, 4. A, 9 let
Tema letošnjega projekta je:
STOP SOVRAŽNEMU GOVORU – SPOŠTUJMO RAZLIKE MED NAMI
Izzivanje nestrpnosti in pozivanje k sovražnosti je problematično z vidika človekovih pravic. Sovražni govor je eno najmočnejših sredstev diskriminacije, še posebno, ker ga težko definiramo in še težje preiskujemo in kaznujemo. Izraz »sovražni govor« prihaja iz anglosaškega pravnega okolja, kjer ga je skoval tisti del pravne teorije, ki se ukvarja s pravico do svobode izražanja v okviru kot določa prvi amandma k Ustavi ZDA, ki morda bolj kot katerakoli ustava zožuje možnosti omejevanja svobode govora. O sovražnem govoru govorimo takrat, ko gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobični, diskriminatorni, rasistični in naperjeni predvsem zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne) in zajema tako govorno, pisno kot nebesedno (parade, insignije, simboli, ipd.) komunikacijo.
Sovražni govor veliko ljudi jemlje le kot izgovorjene besede, pa vendarle ne gre samo za le-te. V današnji dobi digitalne tehnologije je večina sovražnega govora prisotnega prav na spletu. Zato smo se kot družba dolžni z vsemi močmi upreti proti temu.
Eden od načinov boja proti sovražnemu govoru je širjenje lastnega nasprotnega govora, da sovraštvo ne bi postalo prevladujoča zgodba. Sovražno vsebino lahko spodkopate s pozitivnimi sporočili, ki širijo strpnost, enakost in resnico v obrambo tistih, ki so tarča sovraštva. Javno zavzemanje za ljudi, ki so tarče sovražnega govora, in izražanje solidarnosti z njimi dokazuje, da je zavračanje sovraštva odgovornost vsakega posameznika.
Pri ozaveščanju o sovražnem govoru – na spletu ali zunaj njega – lahko pomagamo že tako, da se z družino in prijatelji pogovorimo o tem, kako lahko sovražna vsebina škoduje družbi. Zavzemajmo se za odgovorno ravnanje ter delimo javne kampanje in izobraževalne vire.
Zavedati pa se moramo tudi, da besede velikokrat bolj bolijo kot dejanja. Zato se je vredno vsak dan znova potruditi in ljudem nameniti lepe besede. Kogarkoli že srečamo. Prodajalko v trgovini, znanca v čakalnici, poštarja pred hišo ali otroka na ulici. Vsak si zasluži nekaj lepih besed. Včasih je starejši gospe, ki živi sama, pozabljena od vseh, dovolj že samo prijazen pozdrav, če jo srečamo na ulici in ji tako polepšamo dan, kajti morda bo to edina komunikacija v njenem dnevu z drugimi ljudmi.
Vsi smo drugačni, a hkrati smo si vsi enaki. Vsi smo ljudje. Ne glede na barvo kože, narodno pripadnost, versko prepričanje ali kakršnekoli druge razlike med nami.
Vsi smo sposobni in dolžni graditi družbo, ki je ustvarjalna in ne uničevalna.
V razmislek na koncu dodajam še pesem, ki nam je lahko preprosto vodilo izrečenih besed skozi vsakdan.
BESEDE…
So besede, lepe, božajo te in so slepe,
ki zadenejo povsod, kjer hočejo in si želijo.
So besede, ki bolijo, bodejo te in skelijo,
prizadenejo povsod in točno tam, kjer si želijo.
So besede, skrite, ne direktne in zavite,
zlahka jim nasedeš, saj s sladkobo so prelite.
So pa besede, tudi kar tako,
povedane v nebo,
poet si, jih nabereš
zložiš, tvoje so…
Mikla
Ostanite strpni. Ostanite drugačni.
Koordinator projekta
Jasmin Džambić
Viri:
https://www.gov.si/novice/2023-07-11-kako-se-spopasti-s-sovraznim-govorom/
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/119637/besede_
Smo šola, kjer ustvarjalnost, radovednost in znanje oblikujejo odgovorne, uspešne ter zadovoljne ljudi, ki so v ponos sebi, staršem in družbi.
Ustanovitelj šole je Občina Vuzenica s sedežem na Mladinski ulici 1 v Vuzenici. Šolski okoliš zajema Vuzenico, Sveti Vid, Sveti Primož na Pohorju, Šentjanž nad Dravčami ter Dravče.
