Mednarodni dan strpnosti (16. november)
Projekt:
MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO 2023/2024
Včeraj smo obeležili mednarodni dan strpnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo z učenci ozaveščali pomen strpnosti ter sprejemanja različnosti vsakega posameznika. Predvsem se bomo vsak dan znova trudili komu nameniti nekaj lepih besed.
Z izvedbo delavnic z različnimi aktivnostmi ozaveščamo naše učence ter poudarjamo, da je sprejemanje in priznavanje raznolikosti ključnega pomena za bolj odprto in vključujočo družbo. Prav tako pa se moramo vsi predvsem zavedati, da se sprejemanje raznolikosti začne z besedami.
Naša šola se že nekaj let vključuje v projekt, katerega organizator je Izobraževalni center Eksena. Gre za nepridobiten človekoljuben projekt Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo.
Lansko leto je v kategoriji pisnih izdelkov 2. triade naša učenka osvojila 3. mesto za pesem z naslovom SREČA.
SREČA
Se sreča skriva v majhnih stvareh,
kot so nasmeh in rože v tvojih očeh.
Iskrenost strpno prebiva v vseh rečeh,
zato nestrpnost je pravi greh.
Prijazen nasmeh te nič ne stane,
zato pa vsakega tvoj pogled naj gane.
Naj tvoj nasmeh nikoli samo v tvojih mislih ostane,
ampak naj zapusti tvoje možgane in drugemu srce objame.
Avtorica: ANITA DŽAMBIĆ, 4. A, 9 let
Tema letošnjega projekta je:
STOP SOVRAŽNEMU GOVORU – SPOŠTUJMO RAZLIKE MED NAMI
Izzivanje nestrpnosti in pozivanje k sovražnosti je problematično z vidika človekovih pravic. Sovražni govor je eno najmočnejših sredstev diskriminacije, še posebno, ker ga težko definiramo in še težje preiskujemo in kaznujemo. Izraz »sovražni govor« prihaja iz anglosaškega pravnega okolja, kjer ga je skoval tisti del pravne teorije, ki se ukvarja s pravico do svobode izražanja v okviru kot določa prvi amandma k Ustavi ZDA, ki morda bolj kot katerakoli ustava zožuje možnosti omejevanja svobode govora. O sovražnem govoru govorimo takrat, ko gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobični, diskriminatorni, rasistični in naperjeni predvsem zoper razne manjšine (etnične, verske, kulturne) in zajema tako govorno, pisno kot nebesedno (parade, insignije, simboli, ipd.) komunikacijo.
Sovražni govor veliko ljudi jemlje le kot izgovorjene besede, pa vendarle ne gre samo za le-te. V današnji dobi digitalne tehnologije je večina sovražnega govora prisotnega prav na spletu. Zato smo se kot družba dolžni z vsemi močmi upreti proti temu.
Eden od načinov boja proti sovražnemu govoru je širjenje lastnega nasprotnega govora, da sovraštvo ne bi postalo prevladujoča zgodba. Sovražno vsebino lahko spodkopate s pozitivnimi sporočili, ki širijo strpnost, enakost in resnico v obrambo tistih, ki so tarča sovraštva. Javno zavzemanje za ljudi, ki so tarče sovražnega govora, in izražanje solidarnosti z njimi dokazuje, da je zavračanje sovraštva odgovornost vsakega posameznika.
Pri ozaveščanju o sovražnem govoru – na spletu ali zunaj njega – lahko pomagamo že tako, da se z družino in prijatelji pogovorimo o tem, kako lahko sovražna vsebina škoduje družbi. Zavzemajmo se za odgovorno ravnanje ter delimo javne kampanje in izobraževalne vire.
Zavedati pa se moramo tudi, da besede velikokrat bolj bolijo kot dejanja. Zato se je vredno vsak dan znova potruditi in ljudem nameniti lepe besede. Kogarkoli že srečamo. Prodajalko v trgovini, znanca v čakalnici, poštarja pred hišo ali otroka na ulici. Vsak si zasluži nekaj lepih besed. Včasih je starejši gospe, ki živi sama, pozabljena od vseh, dovolj že samo prijazen pozdrav, če jo srečamo na ulici in ji tako polepšamo dan, kajti morda bo to edina komunikacija v njenem dnevu z drugimi ljudmi.
Vsi smo drugačni, a hkrati smo si vsi enaki. Vsi smo ljudje. Ne glede na barvo kože, narodno pripadnost, versko prepričanje ali kakršnekoli druge razlike med nami.
Vsi smo sposobni in dolžni graditi družbo, ki je ustvarjalna in ne uničevalna.
V razmislek na koncu dodajam še pesem, ki nam je lahko preprosto vodilo izrečenih besed skozi vsakdan.
BESEDE…
So besede, lepe, božajo te in so slepe,
ki zadenejo povsod, kjer hočejo in si želijo.
So besede, ki bolijo, bodejo te in skelijo,
prizadenejo povsod in točno tam, kjer si želijo.
So besede, skrite, ne direktne in zavite,
zlahka jim nasedeš, saj s sladkobo so prelite.
So pa besede, tudi kar tako,
povedane v nebo,
poet si, jih nabereš
zložiš, tvoje so…
Mikla
Ostanite strpni. Ostanite drugačni.
Koordinator projekta
Jasmin Džambić
Viri:
https://www.gov.si/novice/2023-07-11-kako-se-spopasti-s-sovraznim-govorom/
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/119637/besede_